Domača lekarna

FITOTERAPIJA = ZDRAVLJENJE Z RASTLINAMI

S pojmom fitoterapija označujemo zdravljenje in preprečevanje bolezni ter motenj počutja z rastlinami, rastlinskimi deli in pripravki iz njih. Takšni rastlinski pripravki imajo zaradi posebne sestave iz učinkovin in spremljajočih snovi širok terapevtski učinek in v primerjavi s sintetičnimi zdravili običajno manj nezaželenih stranskih učinkov.
Zdravilne rastline in  njihovi pripravki so najsterjša oblika zdravljenja najrazličnejših bolezni. Tudi številna sodobna
zdravila neposredno ali v delno spremenjeni obliki izvirajo iz rastlin. Po svetu uporabljajo približno 20 000 zdravilnih rastlin.
Pojem DROGA ( angl. crude drug ) v fitoterapiji pomeni posušene ali drugače pripravljane rastline oziroma rastlinske dele, ki rabijo za pripravo zdravilnih pripravkov, kot so izvlečki, tinkture, sokovi, destilati in podobno. Lahko jih za določen čas shranimo za kasnejšo predelavo in uporabo.
Sestavine in učinkovine so ponekod enakomerno porazdeljene po celi rastlini ali pa so nakopičene v določenih rastlinskih delih. V prvem primeru nabiramo celo zelišče, v drugem le določene dele, kot so listi, korenine, cvetovi ali plodovi. Za poimenovanje drog pa tudi za poimenovanje rastlin in rastlinskih družin je v veljavi latinski jezik.

     latinsko             slovensko ime

     Herba                 zel 
     Folium               list          
     Radix                 korenina                   
     Rhizoma            korenika    
     Tuber                 gomolj
     Bulbus               čebulica
     Flos                    cvet
     Fructus              plod
     Semen                seme
     Cortex                skorja
     Strobulus           storžek
     Oleum                olje
     Aetheroleum      eterično olje


15) GLOG (Crataegus sp.)

Glog uporabljamo pri obolenjih srca in ožilja, kot tonik in  pomirjajoče sredstvo za srce, že od srednjega veka dalje. Učinkovine gloga so nam danes  dobro znane in njihovo delovanje so potrdili znanstveniki s številnimi raziskavami.
Glogovi pripravki spadajo med tista rastlinska zdravila, katerih delovanje je klinično najobsežneje dokumentirano.
Za sušenje nabiramo liste (CRATAEGI FOLIUM)  in cvetove (CRATAEGI FLOS), jeseni pa tudi rdeče plodove (CRATAEGI FRUCTUS).
Obe vrsti gloga rasteta v grmovju, v živih mejah, ob gozdnih obronkih po vsej Sloveniji.
Cvetovi in listi vsebujejo procianidine, flavonoide ter glikozide (flavone in flavonole). Pomembni so tudi aromatični amini ter klorogenska in kavna kislina.
UPORABA V VETERINI:
Pod vplivom procianidinov in flavonoidov se poveča moč in prekrvavitev srčne mišice. Pod njihovim vplivom se pospeši srčni utrip in rahlo zniža tlak v perifernem ožilju.
Glog z uspehom uporabljamo pri zmanjšani zmogljivosti srca in pri zvišanem tlaku.

( Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem )
september, 2007



14) GLADEŽ ( Ononis spinosa L.)

Že v antiki je bil gladež znan zaradi svojega dobrega diuretičnega delovanja. V 1.st.n.š. Galen že omenja njegovo učinkovanje pri ledvičnih kamnih.
Več deset centimetrov dolgo korenino ONONIDIS RADIX  jeseni izkopljemo s stranskimi koreninami in jo dobro posušimo.
Navadni gladež raste po sončnih suhih mestih po vsej Sloveniji. Pozimi nadzemni deli največkrat pomrznejo, korenina pa spomladi požene nove poganjke. Pri nas raste še več vrst gladeža, med katerimi zdravilnega najlažje prepoznamo po številnih močnih trnih.
Gladež vsebuje eterično olje, flavonide in saponine.
UPORABA V VETERINI:
Gladež ima dober diuretični učinek in pri tem ne povzroča nikakršnega draženja ledvic. Uporabljamo ga za izpiranje pri vnetnih procesih sečnih organov, pri kamenem pesku ledvic in mehurja, za preprečevanje nastajanja kamnov in pri zbiranju vode v tkivih (edemi). Gladež je še od nekdaj veljal kot sredstvo za pospešeno izločanje urina posebno pri konjih. Mlade rastline, ki še niso preveč bodeče, sušimo in jih dodajamo krmi.

( Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem )
avgust, 2007


13) GABEZ ( Symphytum officinale L.)

V antiki in v srednjem veku so cenili zdravilno moč gabezovih mazil in obkladkov pri poškodbah kosti in zlomih ter za celjenje ran.
Spomladi nabiramo prve liste, ali jeseni izkopavamo močno lomljive korenine s črno skorjo.
Rastlina vsebuje čreslovine, sluzi, škrob, inulin, alantoin, holin, različne rastlinske kisline, triterpene in alkaloide pirolizidinskega tipa.
Gabez so dolgo časa uporabljali pri ranah in poškodbah, ki so se gnojile in zaradi tega slabo celile. Za glavno učinkovino je veljal alantoin, ki razkraja izločke ran in pospešuje nastanek novega tkiva. Sam alantoin nima večjega vpliva, šele v povezavi z drugimi sestavinami gabeza pride do učinkovanja droge.
UPORABA V VETERINI:
Danes gabez in njegove pripravke (obloge in mazila) uporabljamo le zunanje pri poškodbah, kjer ni poškodovana koža. Pri izvinih, izpahih, zmečkaninah, podplutbah, pri obolenjih pokostnice in zlomih, kot tudi pri bolečinah mišic in sklepov uporaba gabeza hitro izboljša simptome.

( Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem )
julij, 2007


12) DIVJI KOSTANJ ( Aesculus hippocastanum L.)

Konec 16.stoletja so kostanj iz severnega Irana, Kavkaza in Himalaje prinesli v Evropo. V zdravilne namene so ga začeli uporabljati sredi 19. stoletja.
Nabiramo zrela semena (HIPPOCASTANI SEMEN), cvetove (HIPPOCASTANI FLOS), ter redko liste (HIPPOCASTANI FOLIUM) in skorjo (HIPPOCASTANI CORTEX).
Semena divjega kostanja vsebujejo mešanico triterpenskih saponinov (escin). Listovi, cvetovi in skorja vsebujejo le malo saponinov. Njihove glavne sestavine so flavonski glikozidi.
UPORABA V VETERINI:
Escin iz semen nima hemolitičnega delovanja, tako da se lahko uporablja oralno in intravenozno. Zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene in ščiti pred edemi.
Skorja zmanjšuje izločanje žlez prebavnega trakta. Uporabljamo jo pri kroničnih diarejah, krvavenju iz želodca in črevesja, griži in podobnih obolenjih.

( Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem )
junij, 2007


11) ČRNI BEZEG (Sambucus nigra L.)

Od črnega bezga lahko uporabljamo socvetje (SAMBUCUS FLOS) s katerega posmuknemo posamezne cvetke in jih hitro in previdno sušimo, da ne postanejo rjavi. Zrele plodove črnega bezga (SAMBUCI  FRUCTUS) sušimo. Podobno kot borovnice delujejo proti driskam.
Bezeg raste kot drevo ali grm po vsej Sloveniji. Sorodne vrste sta divji bezeg (Sambucus racemosa L.) in smrdljivi bezeg (Sambucus ebulus L.).
Cvetovi vsebujejo organske kisline ter njihove glikozide (najpomembnejša sta rutin in sambunigrin), eterično olje, čreslovino in veliko kalija. Plodovi vsebujejo veliko vitaminov (C, B in druge) ter različne sadne kisline.
UPORABA V VETERINI:
Čaj iz bezgovega cvetja deluje diaforetično. Deluje tudi na izločanje bronhialnih žlez.
Pri živalih so potrdili delovanje urzolne kisline proti vnetjem in hepatoprotektivno delovanje ß-amirina.

( Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem )
maj, 2007


10) ČRNA META ( Marrubium vulgare L. )

Dandanes je ta zelo učinkovita zdravilna rastlina, ki so jo cenili že v antiki, skoraj pozabljena.
Zelišče (MARRUBII HERBA) nabiramo, preden se cvetovi odprejo in s stebel posmukamo listje. Kvalitetna droga vsebuje malo rastlinskih delov.
Navadna meta raste po suhih travnikih, ob poteh, na nerodovitnih tleh.
V zelišču je malo eteričnega olja, veliko čreslovin, veliko grenčin (marrubiin) in polisaharidov.
UPORABA V VETERINI:
Grenčine  spodbujajo izločanje žlez dihalnih organov in prebavil. Droga vpliva na jetra, srce in ožilje ter normalizira krvni obtok. Hitro izboljšuje tudi prebavne motnje.
Črna meta zelo pomaga pri slabokrvnosti , ki nastane zaradi slabega delovanja želodčne sluznice, jeter  in kostnega  mozga.

( Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem )
april, 2007


9) ČEŠMIN ( Berberis vulgaris L.)

Od navadnega češmina lahko uporabimo skorjo (BERBERIDIS CORTEX) , liste (BERBERIDIS FOLIUM) in plodove (BERBERIDIS  FRUCTUS).
Skorja in listi vsebujejo alkaloid berberin, zreli plodovi pa velike količine organskih kislin, vitamina C in mineralnih snovi.
UPORABA V VETERINI:
Češmin uporabljamo pri obolenjih želodca in črevesja pa tudi jeter in žolčnika. Velikokrat ga uporabljamo tudi pri obolenjih ledvic in odvodnih sečnih poti, dihal, srca in krvnega obtoka.
Alkaloida berbamin in berberin zavirata razvoj mikroorganizmov.

( Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem )
marec, 2007


8) BRŠLJAN ( Hedera helix L. )

V maju ali juniju nabiramo liste (HEDERAE HELICIS FOLIUM) v spodnjem delu rastline in jih sušimo.
Navadni bršljan raste po vsej Sloveniji kot podrast  ali ovijalka v gozdovih in po starih zidovih.
Bršljan in sorodne zdravilne rastline vsebujejo triterpenske saponine ki zmanjšujejo stres zaradi mraza, vročine, hrupa, pomanjkanja kisika in podobno.
UPORABA V VETERINI:
Droga olajšuje izkašljevanje, blaži krče in preprečuje vnetja. Saponini bršljana zavirajo zbiranje vode v tkivih in delujejo proti bakterijam, glivicam, enoceličarjem in glistam.
Plodov, črnih jagod, zaradi strupenosti ne uporabljamo.

( Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem )
februar, 2007


7) BRIN ( Juniperus communis l.. )

Jeseni nabiramo zrele, temnomodre jagode (JUNIPERI FRUCTUS) , ki imajo aromatičen vonj in grenkosladek smolnat okus. Hlapno olje (JUNIPERI AETHEROLEUM) pridobivajo  z vodno destilacijo iz zrelih jagod.
Brin raste po vsej Sloveniji v gozdovih in na suhih pobočjih kot grm ali manjše drevo.
Jagode in hlapno olje delujejo diuretično, ker  vplivajo neposredno na ledvično tkivo. Posebno dobre uspehe dosežemo pri edemih, ki so posledica slabega krvnega obtoka. Poleg tega povečajo prekrvitev sluznic in regulatorno vplivajo na prebavne žleze in mišice prebavnega kanala. Delujejo tudi antiseptično. Delno se hlapno olje izloča tudi skozi pljuča in spodbuja lažje izkašljevanje sluzi.
UPORABA V VETERINI:
Zdrobljene brinove jagode, primešane hrani, povečajo tek domačih živali in delujejo proti kolikam. Hlapno olje, ali zdrobljene brinove jagode pomešane s svinjsko mastjo, je mazilo, ki ga uporabljamo pri vseh kožnih obolenjih.
Čaj iz brinovih jagod tudi pri živalih vpliva diuretično, posebno pri psih.

( Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem )
januar, 2007
 

6) BREZA ( Betula pendula Roth. )

Zdravilno je mlado sveže brezovo listje (BETULAE FOLIUM), posušena skorja mladih vej (BETULAE CORTEX) in na hitro posušeni lepljivi brezovi popki (BETULAE GEMMAE).
Listi vsebujejo flavonoide, skorja eterična olja in metilsalicilat ter popki hlapno olje (betulol).
Breza je dobro delujoč diuretik pri vseh obolenjih ledvic, sečnega mehurja, pri vodenici ali podobnih vodeničnih oteklinah telesa. Iz krvi in tkiv se pospešeno izloča sečna kislina.
UPORABA V VETERINI:
Čaj iz brezove skorje (dve do tri jedilne žlice na 250 ml vode) kot zavretek uporabljamo za čiščenje ran. Včasih je v uporabi še brezov katran za zdravljenje tvorov in drugih kožnih težav. Brezovi popki in mladi listi namočeni v sadjevec ali 40% alkohol, pomagajo pri vnetih, oteklih sklepih domačih živali.

( Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem )
december, 2006


5) BOROVNICA ( Vaccinium myrtillus L. )

V zdravilne namene uporabljamo posušene plodove (MYRTILLI FRUCTUS)  in posušene liste (MYRTILLI FOLIUM). Borovnica raste po vsej Sloveniji po zakisanih gozdovih, resavah, med ruševjem od nižine do subalpskega pasu.
Glavne sestavine plodov so katehinske čreslovine, organske kisline, sladkor in vitamin C.
UPORABA V VETERINI:
Posušeni plodovi so eno najboljših rastlinskih zdravil za zdravljenje drisk. Poleg tega pomirljivo delujejo na črevo, zmanjšujejo peristaltiko, delujejo bakteriostatično in delujejo proti vnetjem.
Dokazano je, da pri živalih čaj iz listov (na tešče) znižuje krvni sladkor.

( Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem )
november,  2006


4)  BOR, SMREKA IN JELKA  ( Pinus sylvestris L., Picea abies Karsten, Abies alba Mill. )

Za redkokatero zdravilno rastlino je toliko pripravkov kot prav za različne vrste iglavcev. Kot sirupe, mazila, pripravke za vtiranje, kopeli in čaje so jih naši predniki uporabljali v enaki meri pri ljudeh in živalih.
Borovi pa tudi smrekovi poganjki vsebujejo eterično olje, grenčine , nekaj čreslovin in smole.
Zdravilno je tudi hlapno olje pridobljeno iz mladih poganjkov in vejic različnih vrst smreke in jelke.Olje diši zelo aromatično in ima milnat, grenek okus.
Terpentin je drevesna lomljiva smola ki nastane iz smolnatih izcedkov iz poškodovanih stebel in vej iglavcev.
Iz terpentina z vodno destilacijo pridobivajo hlapno terpentinovo olje. Sveže destilirano olje je brezbarvno in ima značilen vonj.
UPORABA V VETERINI :
Borovo hlapno olje zmanjšuje izločanje bronhialnih žlez, učinkuje antiseptično in se priporoča pri pljučnih obolenjih.
Pri kožnih obolenjih domačih živali, pri kožnih ragadah in površinskih odrgninah uporabljamo mazilo pripravljeno iz iz borovega ali smrekovega terpentina s svinjsko mastjo.

( Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem )
oktober,  2006


3)  ARNIKA  ( Arnica montana L. )

Navadna arnika je ena najbolj znanih in najpogosteje uporabljanih zdravilnih rastlin.
Nabiramo cvetove ( ARNICAE FLOS ) , korenike ( ARNICAE RHIZOMA ) ali celo cvetoče zelišče      (ARNICAE HERBA ).
Raste po zakisanih travnikih, košenicah, planinskih tratah, visokih barjih po vsej Sloveniji. Je zaščitena.
Sestavine arnike so zelo dobro raziskane.
UPORABA V VETERINI :
Arniko večinoma uporabljamo zunanje, proti vnetjem sluznic, pikih žuželk ter pri udarninah, zmečkaninah, izvinih, izpahih, bolečinah mišic in sklepov.
Razredčeno tinkturo uporabljamo za čiščenje ran in pri ranah, ki se slabo celijo. Obloge pripravljamo pri oteklinah sklepov.
Z dodajanjem suhega zelišča v krmo preprečujemo nastanek kolik.

( Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem )
september, 2006


2)  ČESEN  ( Allium sativum L. )

Česen je že od davnine cenjen kot zdravilo.
Uporabljamo sveže čebulice, česnove stroke ali gotove pripravke ( ALLII SATIVI BULBUS ).
Čemaž in vanež sta vrsti divjega česna. Za česen ki spada v skupino Alliacea,  je - alicin karakteristična snov. Značilni vonj po česnu dajajo - sulfidi ( dialilsulfid ). Česen vsebuje še peptide z žveplom, vitamine, lipide, steroide, mineralne snovi in elemente v sledovih, kot je selen. Količina sestavin v rastlini zelo niha glede na podnebje, čas nabiranja, način shranjevanja in izvor.
UPORABA V VETERINI :
Delovanje česna je mnogostransko :antibiotično, antibakterijsko, antimikotično, zavira nastanek krvnih strdkov, vpliva na imunski sistem ter zvišuje odpornost proti infekcijam. Česen priporočajo pri obolenjih želodca in črevesja, pri menjavanju drisk z zaprtjem, kolikah, pri slabem teku, jetrnih težavah ter splošni slabosti po infekcijah.
Če konjem dajemo česen, jih manj napadajo obadi in muhe.
Prav tako obstajajo česneve tablete za pse. Česen z dodanim metioninom in lizinom razvija za klope in drugi mrčes neprijeten vonj.
Za pse je česen zelo okusen, jih ščiti pred starostnimi težavami in jim povečuje vzdržljivost.

( Viri: Zdravilne rastline na Slovenskem
          Canina pharma, Nemčija )
avgust, 2006

1)  PRAVI KOLMEŽ   ( Acorus calamus L. ) 
  
   Spužvasto mehke korenike ( CALAMI RHIZOMA ) nabiramo tako, da cele rastline potegnemo iz močvirnatih tal. Lahko jih olupimo in prerežemo po dolgem, da se hitreje posuše. Hranimo jih v dobro zaprtih posodah.
UPORABA V VETERINI :
Kolmež je najboljši tonik za prebavni trakt. Deluje predvsem na želodec in črevo ter muskulaturo prebavnega trakta. Premočno ali  preslabo izločanje kisline se ustali, slabo delovanje črevesa in krči se izboljšajo, zmanjša se količina plinov.
Zmleta  kolmeževa korenika, ki jo primešamo hrani, poveča tek živali. Predvsem slabotni mladiči si hitro opomorejo, če jim v hrano dodajamo kolmeževo koreniko. Vodni ali alkoholni izvlečki celijo rane in čire.

( Vir: Zdravilne rastline na Slovenskem )
julij, 2006