Antraks
V Sloveniji smo pri
govedih imeli pojav antraksa. Štiri
goveda so poginila v občini Slovenske Konjice in še dve v občini
Poljčane.
Kakšna bolezen je to pri živalih in glede na to da gre za zoonozo,
kakšna je
pri ljudeh?!
Antraks pri živalih
Je infekcijska
bolezen predvsem rastlinojedih živali
(govedo, drobnica, konji, svinje), ki jo spremljajo številne krvavitve,
povečana in zmehčana vranica, nestrjena temno rdeča kri, sluzasto
krvavi edemi.
Povzročitelj je bacil antraksa, ki živi v zemlji in je sposoben za
infekcijo in
se celo razmnoževati desetletja dolgo. Živali se okužijo na okuženih
pašnikih,
s senom iz okuženih področij, s hrano, ki je kako drugače okužena, z
vodo in
podobno. Trupla poginulih za antraksom obolelih živali, ki niso bila
primerno
odstranjena in njihovi deli ter izločki postanejo izvor infekcije.
Mesojedi se
lahko okužijo, če jedo meso okuženih živali. Področja, kjer se bolezen
pojavlja,
imenujemo vranični distrikti. Klinična slika: inkubacija 1-3 dni,
različne
oblike od opotekanja, škripanja z zobmi, krvavitve iz telesnih odprtin,
povišana telesna temperatura (40° do 42,5°) , apatija, drget mišic,
lopatice in
bedra. Količina mleka hitro pade, dlaka je nasršena. Pri govedu, konju
in psu
se lahko pojavijo zadebelitve v koži. Bezgavke so povečane, urin je
pogosto
krvav. Živali poginejo z znaki zadušitve. Pri prašičih je pogosta
lokalna
oblika z oteklino grla. To oteži dihanje zato prašič diha skozi usta in
pogosto
pogine zaradi zadušitve. Pri mesojedih je pogosto prisotna infekcija
prebavil,
pri perutnini pa spremembe na glavi in vratu. Smrtnost pri antraksu je
okoli
90%.
Preventiva: VURS
vsako leto na območjih kjer se je v zadnjih
petdesetih letih pojavil antraks, razpiše obvezno cepljenje goved in
drobnice.
Antraks pri človeku
Človek se lahko
okuži na različne načine. Najpogosteje
obolevajo ljudje, ki imajo opravka z bolno ali mrtvo okuženo živaljo
(kmet,
veterinarji, mesarji, predelovalci kož,…). Spore ali bacili vdrejo v
človeško
telo običajno skozi ranice na koži in tako pride do kožne oblike
bolezni, ki je
najpogostejša in najmanj nevarna. Ob vdihavanju prahu, ki vsebuje spore
pride
do pljučne oblike. S to obliko so se v ZDA srečali s pojavom
bio-terorizma, ko
je prišlo do pljučne oblike bolezni ob odprtju sumljivih pisemskih
pošiljk. Ob
uživanju okuženega, ne dovolj dobro termično obdelanega mesa pa pride
do
prebavne oblike bolezni.
V Sloveniji smo
zadnji primer kožne bolezni antraksa imeli
leta 1983, ko sta v Komendi zbolela lastnik bolne živali in mesar, ki
je žival
zaklal. Prvi primer antraksa v Sloveniji pri ljudeh smo zabeležili leta
1926.
Pljučnih in
prebavnih primerov antraksa v Sloveniji pri
ljudeh še nismo imeli.
